Zakon proti škodljivim ukrepom oblasti

V zadnjih dveh letih vlade Janeza Janše  smo imeli nenehno občutek nemoči. Zdelo se nam je, kot da je poslancev v Državnem zboru vedno več, kot je nas, tako da nas preglasijo in sprejemajo škodljive zakone, ki koristijo predvsem njim. Nobeno mnenje strokovnjakov, sindikatov in javnosti ni prepričalo poslancev in poslank v Državnem zboru: v tem mandatu so sprejeli številne slabe spremembe, ki so jih sprejeli predvsem v njihovo korist.

Ampak mi nismo pozabili, da še vedno živimo v demokratični družbi in imamo vzvode, s katerimi lahko vplivamo na oblast. Če se povežemo, nas je več, veliko več. In imamo moč.

Ko smo se odločili za pripravo zakona, ki bi na en mah odpravil nekatere škodljive ukrepe oblasti, smo vas želeli vključiti že v fazi oblikovanja predlogov, nato pri zbiranju podpisov za obravnavo predloga v Državnem zboru in s pozivom k udeležbi na volitvah posredno tudi pri izbiri, kdo bo o predlogu glasoval. Tako smo vas najprej pozvali, da nam pošljete svoje predloge, te smo združili z našimi in pripravili končni predlog zakona, s katerimi želimo odpraviti nekatere najbolj škodljive zakonske spremembe, sprejete v mandatu te vlade. Predlog zakona smo vložili v Državni zbor 16. marca in z njim se bomo odpravili na ulice slovenskih krajev ter zanj zbirali overjene podpise. Morali smo jih zbrati vsaj 5.000, da je bil predlog zakona lahko obravnavan v Državnem zboru. Zbrali smo jih veliko več in s tem pokazali, da za kapricioznimi ukrepi te oblasti ne stojijo ljudje; da skupnost, ki se je izoblikovala v tistem obdobju, takšnim ukrepom odločno nasprotuje.

Spodaj si lahko preberete več o posameznih škodljivih spremembah in vsebini našega predloga zakona. 

 

Na seji Državnega zbora 14. julija je bil sprejet Zakon proti škodljivim ukrepom oblasti. Vendar pa lahko pri naših prizadevanjih za boljšo družbo vedno pričakujemo mnoge prepreke. Zavlačevanje, ohranjanje prejšnjega stanja. Po sprejetju zakona, je Državni svet želel preprečiti sprejetje našega predloga zakona. Državni svet je na Zakon o škodljivih ukrepih oblasti vložil veto.

 

  1. julija je Državni zbor ponovno glasoval o Zakonu proti škodljivim ukrepom oblasti in drugič sprejel predlog zakona. 

 

Zakon smo pripravili skupaj z vami, nevladnimi organizacijami in pravniki. Je jasen izraz, da si želimo pravičnejšo, solidarnejšo, demokratično družbo. V času predvolilne kampanje je predstavljal upanje: odpravili smo se na ulice mest in vasi ter s skupnimi močmi zbirali podpise.

KAJ VKLJUČUJE NAŠ PREDLOG ZAKONA?

Predlog zakona posega na različna zakonodajna področja, spremembam, ki jih odpravlja, pa je skupno to, da krepijo moč oblasti, ignorirajo mnenja stroke in povečujejo neenakost. Za ponovno spoštovanje socialne in pravne države je vse te spremembe treba odpraviti hkrati. Z enim zamahom želimo nekatere določbe v nadaljevanju navedenih zakonov vrniti v stanje pred to vlado in vrniti vsaj minimalne standarde solidarnosti, delovnopravnega varstva, neodvisnosti in strokovnosti delovanja državnih organov, varnosti in sorazmernosti.

S tem zakonom želimo odpraviti zakonske spremembe:

  • ki omogočajo večji vpliv politike v šolah in vrtcih s spremembo sestave svetov zavodov v Zakonu o organizaciji in financiranju izobraževanja,
  • ki povečujejo vpliv Ministrstva za notranje zadeve pri kadrovanju na vodilna mesta policije ter posegajo v avtonomnost Nacionalnega preiskovalnega urada v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji,
  • ki povečujejo moč ministra za kulturo in odvzemajo pomen odločitev strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev za kulturne programe in projekte v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo,
  • ki omogočajo neenako obravnavo pri kaznivih dejanjih grožnje in prisiljenja glede na to, ali gre za predstavnike oblasti ali navadne ljudi, v Kazenskem zakoniku,
  • ki določajo nemogoče pogoje za sodelovanje okoljevarstvenih nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih v Zakonu o ohranjanju narave,
  • ki omogočajo diskriminiranje tujih študentov in študentk glede na njihov socialno-ekonomski status pri študiju v Sloveniji v Zakonu o tujcih,
  • ki omogočajo vstop na slovenski trg podjetju Uber, kar bo ogrozilo že tako slab socialno-ekonomski položaj taksistov, v Zakonu o prevozih v cestnem prometu,
  • ki so posegle v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk v Zakonu o državnih tožilcih,
  • ki omogočajo nakup polavtomatskih pušk in pištol tudi članom nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe, ne le športnim strelcem, v Zakonu o orožju,
  • ki posegajo v pristojnosti arhitektov in gradbenih inženirjev pri projektiranju in vodenju gradnje ne glede na njihovo strokovno usposobljenost v Gradbenem zakonu,
  • ki podjetjem podarja davčna darila za poslovna darila, poslovne pogostitve in zabave, stroške reprezentance in delovanja nadzornega sveta.

Seveda je bilo v dveh letih sprejetih še veliko drugih ukrepov, ki v ta zakon niso vključeni, ker spremembe terjajo celostno ureditev določenega področja. To bo naloga nove Vlade. V trenutnih okoliščinah je civilni družbi žal bolj ali manj onemogočeno, da bi bila zares progresivna, da bi delala korake naprej, ker je potrebno nenehno prizadevanje, da ne izgubimo tega, kar imamo in kar nam je bilo morda še nekaj let nazaj povsem samoumevno.

Predlog zakona s polnim imenom Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države si lahko v celoti preberete tukaj:

VEČ O POSAMEZNIH ŠKODLJIVIH SPREMEMBAH IN NAŠI PREDLOGI

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Kaj zahtevamo? DEPOLITIZACIJO ŠOLSTVA!
Kako? Vrnimo šolskim delavcem mesta v svetih vrtcev in šol ter s tem onemogočimo politično kadrovanje ravnateljev in pedagoških delavcev.

Konec lanskega leta je bila sprejeta sprememba sestave sveta šol, vrtcev, srednjih šol, dijaških domov itd. Svet zavoda je pomemben organ, ki imenuje in razrešuje ravnatelje in ravnateljice (ki zaposlujejo ves kader v izobraževalni ustanovi), sprejema program razvoja izobraževalnega zavoda in letni delovni načrt, ter obravnava številne tekoče probleme.

Pred spremembo so svet zavoda sestavljali: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev vrtcev ali šol in trije predstavniki staršev; zdaj so predstavniki delavcev le trije. Za svete javnih poklicnih oziroma strokovnih šol, gimnazij in javnih dijaških domov pa trenutno velja, da svet zavoda sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev, dva predstavnika staršev in en predstavnik dijakov. S spremembo se je tako v svetih zmanjšalo število predstavnikov delavcev izobraževalnih ustanov, pa tudi število predstavnikov srednješolskih dijakov, in s tem povečal vpliv politike, v večini primerov lokalne oblasti, ki je ustanovitelj vrtcev in šol. Prevlada predstavnikov delavk in delavcev je za delovanje sveta zavoda ključna, saj zaposleni v zavodih najbolje poznajo razmere in probleme zavoda. S spremembo ZOFVI se število predstavnikov delavcev in delavk zmanjšuje s pet na tri, s čimer se povečuje teža glasov preostalih članov sveta.

Sprememba je bila sprejeta s poslanskim zakonom mimo javne razprave in ob nasprotovanju delavcev in delavk, zaposlenih v sistemu vzgoje in izobraževanja, med drugimi Pedagoškega inštituta, SVIZ (ki je zbral skoraj 25.000 podpisov pedagoških delavcev v znak nasprotovanja), Ravnateljev vrtcev Slovenije in Skupnosti vrtcev Slovenije.

Gre za arbitrarno, nepotrebno in neutemeljeno spremembo, ki jo lahko v odsotnosti tehtnih razlogov, ki bi odražali potrebo v dejanskem stanju, razumemo le kot potezo za povečanje vpliva politike in potencialno politično vmešavanje v izobraževalni sistem. Zakon bi zato v 46. členu, ki ureja sestavo sveta, povrnili v stanje pred škodljivo spremembo. Ponovno je predlagana sestava, v kateri so trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov za svete javnih poklicnih in strokovnih šol ter srednjih šol. Za svete vrtcev in osnovnih šol pa je predlagana sestava sveta s petimi predstavniki delavcev, tremi predstavniki staršev in tremi predstavniki ustanovitelja.

Zakon o ohranjanju narave
Kaj zahtevamo? VAROVANJE NAŠEGA OKOLJA!
Kako? Vrnimo naravovarstvenim nevladnih organizacijam možnost, da ščitijo interese narave v upravnih in sodnih postopkih, ter omogočimo naravovarstveni nadzor le za to usposobljenim osebam.

S spremembo Zakona o ohranjanju narave v letu 2020 je zakonsko izključena možnost udeležbe v sodnih in upravnih postopkih večine slovenskih naravovarstvenih nevladnih organizacij, ki zastopajo interese narave. Vlada je z argumentom, da si vlogo v postopkih zaslužijo samo “resne” okoljske organizacije, določila nerealistične pogoje, ki praktično onemogočajo sodelovanje v upravnih in sodnih postopkih večini naravovarstvenih društev, zavodov ali ustanov.

  1. NVO, ki so organizirane kot društvo, morajo za možnost udeležbe v sodnih in upravnih postopkih šteti najmanj 50 aktivnih članov, za aktivnega člana pa velja tisti, ki se je vsaj zadnji dve leti udeleževal zborov članov in plačeval članarino.
  2. Okoljevarstveni zavodi morajo za sodelovanje imeti v zadnjih dveh koledarskih letih ves čas zaposleni s polnim delovnim časom najmanj dve osebi, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave.
  3. NVO s statusom ustanove pa morajo imeti v tekočem in v zadnjih dveh koledarskih letih najmanj 10.000 EUR premoženja v vsakem letu.

Spremembe onemogočajo nevladnim organizacijam uresničevati svoj namen ter zagovarjati interese okolja. S to spremembo je po oceni CNVOS (center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij). Kaj potem okoljskim nevladnim organizacijam v Sloveniji sploh še preostane? Vrnimo jim moč in odpravimo škodljivo spremembo.

Kaj to pomeni za okoljevarstvene organizacije, ki so status delovanja v javnem interesu in z njim možnost sodelovanja v sodnih in upravnih postopkih izgubile?

Z odpravo nerealističnih pogojev je potrebno določiti poenostavitev podeljevanja statusa tistim nevladnim organizacijam, ki so status že imele pred uveljavitvijo sporne novele zakona. Za ponovno pridobitev statusa je zato predvidena podelitev po uradni dolžnosti na podlagi izjave nevladne organizacije, da izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja nevladne organizacije in po spremenjenih določbah zakona, ki ureja ohranjanje narave.

Predlog zakona tudi odvzema redarjem pooblastilo za naravovarstveni nadzor, ki jim je bilo podeljeno z Zakonom o debirokratizaciji v tem mandatu Državnega zbora. Redarji namreč niso usposobljeni za opravljanje naravovarstvenega nadzora, saj Zakon o ohranjanju narave določa, da nadzor opravljajo inšpektorji in naravovarstveni nadzorniki. Slednji morajo imeti opravljena preizkusa znanja s področja poznavanja predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, in iz dela upravnega postopka, ki se nanaša na njihove pristojnosti. Redarji nimajo specialnih znanj o predpisih s področja ohranjanja narave, poleg tega pa ohranjanje narave ni njihova naloga po Zakonu o občinskem redarstvu, zato je potrebno z namenom ohranjanja narave ponovno zagotoviti višjo raven naravovarstvenega nadzora tudi na občinskih zavarovanih območjih.

Zakon o organiziranosti in delu v policiji
Kaj zahtevamo? NEPOLITIČNO POLICIJO!
Kako? Vrnimo imenovanja vodilnega kadra policijske uprave in policijskih postaj v sistem javnih uslužbencev, ki ni odvisen od politične oblasti, ter zagotovimo operativno avtonomijo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.

V neodvisnost delovanja policije in njenih organov je bilo v tem mandatu poseženo na različne načine. Z našim predlogom zakona te spremembe poskušamo odpraviti in ureditev vrniti v prej veljavno stanje.

V tem mandatu je bila črtana določba, da se šteje, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju. Črtanje tega stavka je omogočilo poseganje ministra za notranje zadeve v ravnanje policije v predkazenskem postopku, prav tako pa nova ureditev omogoča poseganje v samostojnost državnih tožilcev pri odločitvi o usmerjanju predkazenskega postopka. Zato se z našim zakonom prejšnja ureditev vrača.

Dodana je bila tudi nova škodljiva določba, ki omogoča uradnikom enote za usmerjanje in nadzor neposreden dostop do evidence dogodkov iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, potreben za izvajanje njihovih pristojnosti po tem zakonu, t. i. “žive baze” odprtih postopkov policije. S tem nedopustno širi pooblastila uradnikom enote MNZ za usmerjanje in nadzor policije, saj jim omogoča neposreden dostop do baze podatkov, ki se nanašajo na operativno delo policije. Naš predlog zakona to spremembo odpravlja in s tem varuje cilj in namen sistemske ureditve dostopov v evidence ter razmejitev med pristojnostmi policije ter ministrstva.

Novembra 2021 je 126 policijskim vodjem, med katerimi so bili direktorja kriminalistične in uniformirane policije, direktorjih vseh osmih policijskih uprav in 110 načelnikov policijskih postaj, prenehal mandat na podlagi spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Podlaga za to je bila pred tem zagotovljena z uvedbo dveh novih določb, ki velevata, da je policist na položaj vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje, imenovan mimo sistema javnih uslužbencev, na podlagi posebnega izbirnega postopka, v katerem ima pomembno besedo pristojni minister. Temu sta v času sprejetja nasprotovala oba policijska sindikata (SPS in PSS). Policijski sindikat Slovenije (PSS) je opozarjal na kršitev kolektivnih dogovorov in poseg v ustavno zagotovljeno pravico do kolektivnega pogajanja ter na spreminjanje položaja zaposlenih v policiji, tudi preostalih policistov, podrejenih tistim, na katere se zakonska sprememba nanaša. PSS je še izpostavil, da gre za zlorabo zakonodajne veje oblasti s strani vlade, ki je iz pogajanj o določitvi kariernega sistema delavcev v policiji izločila sindikate kot ključne socialne partnerje. Obenem je Sindikat policistov Slovenije (SPS) že v času sprejemanja zakona predlagal črtanje teh dveh členov, ki ju je označil za “dobesedno uzakonjanje podlage za kadrovsko čistko na vseh nivojih organiziranosti policije, celo do policijskih postaj, kar je nesprejemljivo”. Ker gre za škodljivo krepitev moči ministrstva nad vodilnimi delavci v policiji, smo jasnega stališča, da je potrebno te škodljive določbe iz zakona črtati.

V tem mandatu je bilo poseženo tudi v operativno avtonomijo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). NPU je bil kot specializirana kriminalistična preiskovalna enota ustanovljen za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, ki zahtevajo posebno usposobljenost, organiziranost in opremljenost kriminalističnih preiskovalcev.
Po trenutno veljavni ureditvi je NPU avtonomen le glede dela svojih nalog, konkretno samo glede preiskovanja kaznivih dejanj. Spremenjeni 22. člen zdaj določa, da lahko interni akt o tem, katere zadeve bo prevzel NPU, sprejme generalni direktor policije na predlog ne več zgolj direktorja NPU, temveč tudi na predlog direktorja Uprave kriminalistične policije. Z novelo je bila črtana tudi določba 49. člena, ki je določala imenovanje in razrešitev direktorja NPU. 49. člen je določal, da direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi. Z novelo ZODPol-G se je torej bistveno poseglo v položaj in organizacijo NPU in okrnilo njegovo avtonomijo, kar šibi strokovnost in učinkovitost njegovega izvrševanja zakonsko določenih nalog.

Zakon o prevozih v cestnem prometu
Kaj zahtevamo? DELAVSKE PRAVICE!
Kako? S preprečitvijo vstopa podjetja Uber na slovenski trg in še večjega izkoriščanja delavcev in delavk v prevoznem sektorju.

Medtem ko lahko po svetu spremljamo izgubljene tožbe podjetja Uber proti delavcem in prepovedi delovanja podjetja Uber v različnih evropskih državah, smo v Sloveniji v lanskem letu sprejeli zakonsko spremembo, ki dopušča vstop izkoriščevalskih platformnih transportnih podjetij, kot je Uber. Zakon namreč uvaja koncept tako imenovanega “najema vozila in voznika”, prav tako pa liberalizira določanje cen prevoza. Podjetje Uber ima na primer zgolj nadzor nad elektronsko aplikacijo in platformo, kjer ni določenih fiksnih tarifnih cen, temveč delavci drug drugemu konkurirajo in znižujejo ceno vse do najbolj mizernih delovnih pogojev v zameno za drobiž. Zaenkrat Uberja v Sloveniji še ni, a vse zakonske ovire so že bile odstranjene in pravna podlaga za prihod Uberja je v veljavi.

Sprememba zakona odpira vrata za poslabšanje delovnih pogojev poklicnih taksi voznikov, pospeševanje prekarizacije in nelojalno konkurenco, zato so ji tudi v Sindikatu taksistov močno nasprotovali. S spremembo zakonodaje se bo ob prihodu Uberja delo taksistov dodatno dereguliralo in prekariziralo, njihov že tako slab položaj pa še dodatno poslabšal.

V Sloveniji že lahko opazimo posledice platformnega dela za pravice delavcev na primeru dostavljavcev hrane. Širjenje takih izkoriščevalskih sistemov vidimo kot velik korak nazaj v družbi. Zato smo odločno proti takšnim ukrepom oblasti in želimo s tem predlogom zakona preprečiti “dirko proti dnu”.

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo
Kaj zahtevamo? KAKOVOSTNO, NE POLITIČNO VŠEČNO KULTURO!
Kako? Vrnimo moč in avtonomijo strokovnim komisijam v kulturi pri presoji o podeljevanju javnih sredstev, saj to ne sme biti odvisno od samovolje ministra.

V mandatu trenutne vlade je bil sprejet tudi Zakon o debirokratizaciji, ki spreminja različne zakone z namenom pospeševanja postopkov. Med drugim spreminja krovni zakon s področja kulture, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Spreminja ga tako, da zmanjšuje vlogo stroke pri razdeljevanju javnih sredstev in povečuje pristojnosti ministra za kulturo.

Spremembi 113. in 120. člena dajeta odločilno vlogo pri podeljevanju sredstev ministru za kulturo in izničujeta zavezujočnost predlogov strokovnih komisij. Strokovne komisije so opravljale vlogo posvetovalnega telesa ministra in imele zadnjo besedo pri strokovni presoji kulturnih programov in projektnem financiranju. Pred spremembo minister ni mogel sprejeti drugačne odločitve, kot je bila v predlogu komisije, ki presoja projekte zgolj z vidika strokovnosti. Vloga strokovnih komisij je bila varovalo pred arbitrarnim odločanjem ministra.

Kot pravi v svojem mnenju organizacija Asociacija, “poseg v ta del ni zares usmerjen k debirokratizaciji, temveč gre predvsem za znižanje strokovnosti pri razdeljevanju javnih sredstev in povečanje pristojnosti ministra.” Poudarijo tudi, da je namen določb, ki so bile odpravljene s to vlado, zagotavljanje strokovnosti in minimiziranje intervencij politike. Zato je poseg v pristojnosti strokovnih komisij pri dodeljevanju javnih sredstev v popolnem nasprotju z namenom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

V Sloveniji je veliko delavk in delavcev v kulturi odvisnih ravno od javnih sredstev in odločitev o njihovi usodi ne sme biti v rokah ene osebe, temveč kolektivnega strokovnega organa.

Zato bi radi ureditev vrnili v stanje, ko o razdelitvi odloča tudi posebna komisija.

Kazenski zakonik
Kaj zahtevamo? ENAKOST PRED ZAKONOM!
Kako? Vrnimo enako obravnavo za vse ljudi in onemogočimo privilegije državnih funkcionarjev v položaju oškodovancev kaznivih dejanj grožnje in prisiljenja.

S spremembo kazenskega zakonika so bili uvedeni dodatki k dvema kaznivima dejanjema grožnje in prisiljenja. Vodilni na političnih položajih so si z zakonsko spremembo dodelili poseben položaj v primeru dveh kaznivih dejanj. Zakonodajalec je spremenil in dopolnil kaznivi dejanji prisiljenja (132. člen KZ-1) in grožnje (135. člen KZ-1). Tako zdaj velja, da so najvišji državni funkcionarji in sodniki v privilegiranem položaju, prav tako njihovi bližnji, če so domnevne žrtve kaznivega dejanja grožnje; podobno velja za prisiljenje, le da tu ne za bližnje osebe. Takšno različno zakonsko obravnavanje ni utemeljeno. Če so navedene osebe žrtve prisiljenja ali grožnje, se to kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti in ne več na predlog oškodovanca. Kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, so tista, ki jih začne in vodi državna tožilka ali tožilec neodvisno od volje osebe, ki je bila s kaznivim dejanjem oškodovana.

Večkrat smo že izkusili, da je ravno trenutna oblast tista, ki zastrašuje, grozi in žali, pa naj gre za dijake, ki zahtevajo šolo, okoljske nevladne organizacije, novinarje, kolesarje ali otroke, ki so utopili na meji s Hrvaško. Javni prostor na vsakem koraku zastrupljajo z žaljivkami, sebi pa so s spremembo kazenskega zakonika zagotovili privilegirano varstvo. Določba je prav tako zelo nedoločna, saj nikjer ni zahtevano, da mora priti do grožnje ali prisile pri opravljanju funkcije. Posledično bi lahko šlo za grožnjo na primer v medsosedskem sporu brez kakršnekoli zveze z izvrševanjem funkcije najvišjih državnih predstavnikov.

Takšni spremembi so zato nasprotovali Vrhovno državno tožilstvo, Odvetniška zbornica, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Zato bi s spremembo zakon radi vrnili v prej veljavno ureditev.

Zakon o državnem tožilstvu
Kaj zahtevamo? PRAVNO DRŽAVO!
Kako? Vrnimo strokovno samostojnost državnim tožilcem!

Po skrajšanem postopku je bila uvedena sprememba, ki posega v samostojnost državnih tožilcev in tožilk. Določa, da mora državni tožilec ali tožilka za kazniva dejanja, za katera je določena kazen zapora več kot tri leta, pred odločitvijo o zavrženju ovadbe in opustitve pregona iz razloga neobstoja kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če ni podan utemeljen sum, predložiti osnutek akta v vpogled vodji državnega tožilstva. Predstojnik mora s podpisom označiti, da je z odločitvijo seznanjen in pritrjuje opustitvi pregona. Spremembi so močno nasprotovali Državnotožilski svet, Vrhovno državno tožilstvo in Zakonodajno-pravna služba, vendar v Državnem zboru niso bili deležni posluha. Zato bi radi to spremembo popravili in vsaj v delu državnim tožilcem vrnili avtonomijo, ki je ključna za delovanje pravosodja.

Zakon o orožju
Kaj zahtevamo? VARNO DRUŽBO ZA VSE!
Kako? Vrnimo prepoved nakupa strelskega orožja članom nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe.

S spremembo zakona o orožju je v veljavo stopilo določilo, ki dovoljuje nakup orožja posamezniku, ki je član strelske organizacije s statusom nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. Tak ukrep nesorazmerno širi možnost nakupa orožja in je bistveno preširok. V Sloveniji je ena najbolj vidnih nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve (v nadaljevanju VSO).

Najvišji funkcionarji VSO so vidni člani Slovenske demokratske stranke, trenutni predsednik VSO je Alojz Peterle, podpredsednika pa poslanka Slovenske demokratske stranke Alenka Škrinjar in generalni sekretar iste stranke Anton Krkovič, med vidnimi člani pa so še predsednik stranke Janez Janša, minister za notranje zadeve Aleš Hojs in poslanec Franci Breznik. Delovanje te organizacije so v preteklosti zaradi paravojaških elementov že obsodile druge veteranske organizacije.

Verjamemo, da bi moral biti nakup orožja urejen kar se da restriktivno. Na novo dodani člen 17.a bi si zato želeli spremeniti tako, da nakupa strelskega orožja takšnim organizacijam ne dovoljuje.

Zakon o tujcih
Kaj zahtevamo? ODPRT IN KAKOVOSTEN AKADEMSKI PROSTOR!
Kako? Tujim študentom omogočimo dostopen študij v Sloveniji!

Zakon o tujcih ima mnogo slabosti. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da ga spremenimo v delu, ki se nanaša na izkazovanje zadostnih sredstev za preživljanje v času študija za tuje študentke in študente, ki bi radi študirali na slovenskih univerzah.

Po zdajšnji ureditvi, ki jo je sprejela trenutna vlada pred začetkom letošnjega študijskega leta, morajo tuji študentje in študentke pred pridobitvijo dovoljenja za začasno prebivanje, ki jim odpira vrata za študij v Sloveniji, izkazati, da imajo dovolj finančnih sredstev za preživljanje, ta znesek pa je po izračunih skoraj 5.000 evrov. Pred zdajšnjo ureditvijo so potrebovali zgolj podpis staršev, po novem pa morajo zadostna sredstva izkazovati npr. z izpiskom bančnega računa.

Ukrep močno odvrača tuje študente od študija pri nas, kar je velika izguba za akademski prostor in širšo družbo. V Sloveniji je bilo lani kar 7,8 % vseh študentov iz tujine, od tega več od polovice iz držav bivše Jugoslavije, kjer je življenjski standard nižji. Pogoj izkazovanja zadostnih sredstev že pred začetkom študija za celotno študijsko leto pomeni velikansko finančno breme in za marsikoga nepremostljivo oviro do študija v Sloveniji. Poleg tega to za mnoge tuje študente, ki v Sloveniji že študirajo, pomeni, da študija ne bodo mogli dokončati in se bodo morali vrniti v državo izvora, ker ne morejo dokazati, da imajo dovolj sredstev za preživljanje. Prav tako s tem kot država sporočamo, da so dobrodošli le premožnejši študenti. Proti ukrepu so se oglasili tako Univerza v Ljubljani in številne nevladne organizacije kot tudi študentke in študenti. Prav je, da so tudi oni slišani, in od oblasti zahtevamo, da se takšen pogoj za tuje študente in študentke izključi.

Zakon o davku na dohodek pravnih oseb
Kaj zahtevamo? PRAVIČNEJŠO OBDAVČITEV!
Kako? Vrnimo ‘davčna darila’, podeljena z višanjem olajšav za poslovna darila, pogostitve in zabave nadzornih svetov, ter denar namenimo družbeno koristnim stvarem.

Mimo Ekonomsko socialnega sveta, ob nasprotovanju sindikatov in brez kakršnekoli obrazložitve je bilo sprejeto zvišanje delno priznanih odhodkov pravnim osebam za reprezentanco, kamor sodijo pogostitve, zabave ter darila ob poslovnih stikih s poslovnimi partnerji. Prav tako so bili zvišani priznani stroški nadzornih svetov s 50 % na 60 %. Zaradi tega davčnega ‘darila’ bo v proračunu po podatkih vlade, predlagateljice zakonske spremembe, manj kar 2,6 milijona evrov na leto. Ta sredstva bi lahko namenili razpadajočemu sistemu javnega zdravstva, pomoči vsem, ki si trenutno ne morejo privoščiti ogrevanja ali reševanju stanovanjske krize. Po volitvah si želimo pravičnejšo obdavčitev. In prvi korak v to smer, le eden od številnih, je odprava davčnih daril pravnim osebam.

Gradbeni zakon
Kaj zahtevamo? BOLJE UREJEN PROSTOR!
Kako? Vrnimo pomen arhitekturni stroki.

Uvedene so bile spremembe za arhitekte in gradbene inženirje. Vodja projektiranja je zdaj lahko strokovnjak ne le arhitekturne stroke, temveč tudi drugih strok, kot je na primer gradbeno inženirstvo. Projektant lahko zdaj sam, brez sodelovanja drugih strokovnjakov, projekt pripelje do gradbenega dovoljenja. Vsi objekti bodo torej lahko pridobili gradbeno dovoljenje, tudi če pri njihovem načrtovanju arhitekt sploh ne bo sodeloval. Sprememba sporoča, da arhitekturna stroka za vodenje projekta ni pomembna, čeprav je v resnici ključna, in to se nam bo pri gradnji novih zgradb na dolgi rok poznalo. Stališče ZAPS (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije) je, da je vsakdo strokovnjak zgolj na svojem področju, zato arhitekt ne more biti na primer vodja projektiranja viadukta, to je lahko le gradbeni inženir, prav tako pa vodja projektiranja vrtca ne more biti gradbeni inženir, to je lahko le arhitekt. Nov gradbeni zakon pa uveljavlja drugačno razlago – da stroka vodje projektiranja ni pomembna. Združenje Architects' Council of Europe je dalo povsem nedvoumno stališče: izrazilo je nasprotovanje predlogu in skrb glede brisanja mej med pristojnostmi različnih strok, usposobljenih za različna področja. Trenutna ureditev ne prepoznava posebnih in nujnih kompetenc arhitekturne stroke. Delavna skupina ZAPS Ženske v arhitekturi v svojem pozivu k ohranitvi zakonodajnih mehanizmov za kakovosten prostor izpostavljajo, da je javni grajen prostor dobrina vseh. Novi Gradbeni zakon je po mnenju predstavnic uvedel vrsto sprememb, ki ogrožajo razvoj kakovostnega prostora danes in v prihodnje, saj pomenijo odstranitev ključnih mehanizmov za kakovost bivanja. Gradbena stroka je specializirana predvsem za poznavanje materialov in stabilnost gradbenih konstrukcij, arhitekturna pa obravnava funkcionalnost, umeščanje in načrtovanje organizacijsko zahtevnih stavb Trenutno veljavna ureditev po navedbah arhitekturne stroke zanika odgovorno vlogo arhitekturne stroke kot ključne komponente za kakovosten skupni prostor.